Odnosi

Ankine ljubezni

Vsak izmed nas ima svojo življenjsko zgodbo. Nekatere so manj razgibane, druge bolj. In med slednje zagotovo sodi viharno življenje Anke Senčar, ki je bila nekoč eden najbolj iskanih fotomodelov na svetu in spominja na pravljico.

Vsa njena potovanja, dogodivš-čine, vsi njeni moški, vse zveni veličastno. ‘’Živim v pravljici in hočem v pravljici živeti. Vse moje zgodbe imajo srečen konec, ker imam tako moč, da tudi sama sebi kdaj lažem in tako hitreje preskočim kako oviro. Nikoli pa ne lažem ljudem, kajti najbolj me osrečuje odnos med ljudmi, saj sem, ko imam okoli sebe ljudi s srčno kulturo, najsrečnejši človek na svetu. Ne glede na to, ali so bogati ali revni.’’

Moški so jo osrečevali. Z največjo strastjo govori o zadnjem možu, Bobu. ‘’On me je zelo osrečeval, ker me ni želel spreminjati, ker me je razvajal. Pri prvem možu je bilo drugače. Želel me je imeti doma za gospodinjo, okrog pa ga je ‘lomil’. Mu je vrnila? ‘’Takoj. Vse moje prijateljice, ki sem jim pomagala, je ‘dol dajal’, in tako se z ženami ne dela. Rekla sem si, da bi bilo najbolje, da mu vrnem in ga prevaram. Bilo mi je težko, ker se moram zaljubiti. Sicer se nisem zaljubila, a vrnila sem mu milo za drago.’’

Je Anka iskala samopotrditev tudi v tem, da je lahko imela vsakega moškega, ki si ga je zaželela? ‘’O tem sem se pa jaz kar odločila. Pri meni je to prirojeno. Gre za samozavest, ki ti jo dajo že v otroštvu, da si vzameš tisto, kar hočeš. Imam tudi izredno intuicijo, saj če sem pet minut prej začutila, da med nama ne bo funkcioniralo, sem bila vedno jaz tista, ki je rekla adijo. Tako sem samo potrdila svoje prepričanje, če sem se zaljubila vanj, je moral biti res nekaj posebnega. Nikoli nisem želela pozabiti, da sem z nekom živela, in kadar je prišlo do razhajanja, nisem čakala, da bi se na smrt sprla. Zato so vsi ti moški vedno ostali moji dobri prijatelji. Če bi to pozabila, bi bila prikrajšana za čas, ki sem ga z nekom preživela, in ker ljudje želijo te stvari izbrisati iz spomina, je njihovo življenje zelo kratko. Sama nikoli ne podiram mostov za sabo, ampak raje pustim odprta vrata.’’

Telesni stik z moškim ji je pomenil veliko. ‘’Od jutra do večera. Če se je moj moški zbudil zagrenjen in tečen, potem je najmanj teden dni stradal. Sicer pa mi seks ni bil pomemben samo zaradi akta kot takega, temveč zaradi odnosa, ljubezni, ki je šla iz dneva v dan, iz tedna v teden, iz meseca v mesec. Nikoli se nisem pustila užaliti. Če me je moški ponižal, sem takoj spakirala kovčke in odšla.’’

Vsi moški so jo želeli spreminjati. Morda zaradi tega, ker jim je s svojim egom segla čez glavo? ‘’Motila jih je moja drugačnost, in zaradi tega so me želeli potlačiti. Eden je iz mene želel narediti gospodinjo, drugi grofico, in čeprav se mu je skoraj posrečilo, je bila ta grofica še vedno bosonoga. Nikakor jih nisem razumela, kajti človek se zaljubi v tebe takšnega, kot si, potem pa te spremeni in mu nisi več všeč”.

Zaradi svobodnih nazorov je imela številne probleme, a jih sama ni nikoli občutila. ‘’To so bili njihovi problemi, ne moji, saj s svojim načinom življenja nisem nikomur ničesar žal-ega storila. Prihajam iz Zasavja in po takratnih normah bi se morala poročiti z rudarjem. Pri nas velja šala, da se mož vrne iz rudnika domov in vpraša ženo, kaj bo za večerjo, medtem ko ta že sedi na pečici in mu odvrne, kaj ne vidiš, da ti jo že grejem.’’ In ker se je Anka želela naučiti tudi kuhati, je Trbovlje zapustila.

V mladosti je želela vedno ugajati, biti v središču pozornosti. Vse, kar je počela, je morala izpeljati do konca. ‘’Tudi pri šestdesetih sem še vedno ista, ko si zadam cilj, da moram zmagati na teniškem turnirju, to tudi dosežem.’’
Pri njej ni sredine. Ali jo ljubiš ali sovražiš. ‘’Tistim, ki me sovražijo, ne posvečam svoje energije, za tiste, ki me imajo radi, pa se potrudim, da me bodo imeli še raje.’’

Izredno rada pleše in kadar se v diskoteki razdivja, je to zelo podobno kot pri seksu. ‘’V postelji pride do izraza vsa moja živalska energija in po vsakem takšnem sproščanju me naslednji dan obišče moralni maček, ki je moja največja hiba. Danes se sproščam le še pri tangu, kajti divjega seksa sem se v življenju že naveličala.’’

Uživala je v provociranju, da je bila drugačna. ‘’V marsičem sem bila pionirka. Danes je vse bolj dovoljeno. Nikoli nisem nosila visokih petk, mini kril in globokih dekoltejev, da bi bila seksi. Pri meni je bila vedno najbolj seksi moja sproščenost.’’
Tisti, ki jo zares poznajo, njeni zgodbi z lahkoto verjamejo.

Lepotice si lahko privoščijo najboljše moške

Teoretski psihoanalitik, freudovec, mag. Roman Vodeb, ki je svoj ‘teoretski jezik’ nekajkrat medijsko razvezal tudi v kontekstu seksualnosti, podobo Anke Senčar malce previdno in zadržano analizira:
“Od Freuda naprej vemo, da vsakega človeka razgaljajo mnoga simptomatska dejanja, ki jih je mogoče skozi psihoanalizo relativno dobro razumeti – vendar je treba prevesti njihovo nezavedno ozadje. Zato, da bi razumeli pota medijskih zvezd, kakršna je bila nekoč Anka Senčar, je dobro poznati Freudov koncept narcizma. V psihiatrični stroki so danes menja o patološkosti narcizma deljena. Narcise namreč pogosto napade depresija, brez zunanjega priznanja se počutijo osamljene in so zato tudi potrti. Takrat mnogi poiščejo psihiatrično pomoč, čeprav ‘vedo’, da z njimi ni nič narobe. Tudi z Anko Senčar zato ni nič narobe – tudi takrat ne, ko se počuti osamljeno. Toda njena življenjska zgodba je tako specifična in po svoje značilna za mnoge medijske zvezde, da bi si za razumevanje grandioznega narcizma bilo dobro ogledati film ‘To die for’, z Nicole Kidman in Mattom Dillonom v glavnih vlogah.

Glede na to, da je bila že mati Anke Senčar filmska igralka, je bila mlada Anka nekako spontano pahnjena v svet javnega občudovanja, še posebej fantovskih in pozneje moških pogledov. Kot deklica je bila zelo lepa, prikupna in ekstravagantna. Zdi se nemogoče, da njena življenjska zgodba ne bi bila takšna, kot je.

Lepotice si lahko ‘privoščijo’ naj-boljše moške – falični ekvivalent moške presežnosti pa je seveda denar. Denar je hkrati tudi ekviva-lent življenjskega uživanja. Medijske zvezde poleg denarja najbolj uživajo ob soju odrskih žarometov in bliskavicah fotografskih aparatov, aplavzu.
Anka Senčar ni izjema. Njena avtobiografija to potrjuje na mnogih odsekih. Ne toliko v vašem intervjuju kot v svoji avtobiografiji potrjuje, da jo je osrečil samo medijski uspeh. Vsak človek je specifičen in zato zanimiv. Večina medijskih zvezd, politikov, športnikov in različnih umetnikov je tako zaljubljenih vase, v svoj ego, da niso sposobni investirati svojega libida v zunanje objekte. Precej raje so ljubljeni, kot da ljubijo, in takšen ‘priokus’ imajo tudi njihove seksualne prakse. Zunanje priznanje predstavlja zanje balzam za dušo. Takšna je njihova usoda in s tako narcistično držo ni nič narobe. Če narcizem moti okolico, je to problem okolice, in ne samega narcisa.’’

Avtorica: Marlenna

Članek je bil objavljen v 7. številki revije O osebnosti